EDEN IZMED GLAVNIH VIROV OGROŽENOSTI UDIN BORŠTA JE ŠIRITEV OKOLIŠKIH NASELIJ. TA JE POLEG NASELJA POLICA NAJBOLJ ZAZNAVNA NA NJEGOVEM JUŽNEM DELU, KJER SE V GOZD ČEDALJE INTENZIVNEJE ZAJEDAJO POVRŠINE KOKRICE IN MLAKE TER PROMETNICE LOKALNEGA IN NACIONALNEGA POMENA. ŠE POSEBEJ PEREČA PA JE NEDAVNO SPREJETA POZIDAVA GOZDA PRI NASELJU MLAKA, S KATERO JE OBČINA KRANJ DALA ZELENO LUČ ZA GRADNJO 19 BLOKOV IN PRIBLIŽNO 100 HIŠ. KRAJANI, KI TEMU NASPROTUJEMO, SMO SE POVEZALI V CIVILNO INICIATIVO IN SMO SKUPAJ Z DRUŠTVOM ZA OHRANITEV UDIN BORŠTA PROTI OBČINI KRANJ ZARADI SPREJETEGA PROSTORSKEGA NAČRTA VLOŽILI TOŽBO (ogledate so jo lahko tukaj).





Neodgovorna občinska politika dopušča širjenje pozidave v ali na rob varovanih območij in splošno degradacijo Udin boršta. Zaradi krčenja gozdnih površin smo tako priča razvrednotenju značilne podobe naravne in kulturne krajine, uničevanju habitatov ter življenjskega okolja živali in rastlin. Zmanjšuje se tudi čistilna funkcija gozda, kar prispeva k večji stopnji onesnaženosti zraka, prsti ter vode.



NAČRTOVANA NOVOGRADNJA PRI NASELJU MLAKA





V PASU ZA HIŠAMI JE NA DVIGNJENEM GOZDNEM TERENU UDIN BORŠTA NAČRTOVANIH 19 BLOKOV IN 70 ENO ALI DVOSTANOVANJSKIH STAVB (od skupno 105-ih)



V mesecu septembru je bil na seji Mestnega sveta občine Kranj sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Mlaka pri Kranju, ki odpira pot nastanku nove soseske na zahodnem delu obstoječega naselja. Načrt predvideva gradnjo 19-ih stanovanjskih blokov (s štirimi do petimi nadzemnimi etažami) ter 105 eno ali dvostanovanjskih objektov, ali skupno okvirno 500 novih stanovanjskih enot. Ker načrtovana soseska posega v območje Udin boršta, bi bilo s pozidavo posekanih približno 9 hektarov gozda, ki ima na prvi stopnji poudarjeno klimatsko, zdravstveno-higiensko in rekreacijsko funkcijo ter status gozda s posebnim namenom. S tem bi bil izgubljen pomemben del kakovostne naravne krajine, dodatno obremenitev okolja pa bi povzročilo tudi bistveno povečanje števila prebivalstva.


Krajani, ki nasprotujemo načrtovani novogradnji, smo se povezali v civilno iniciativo in smo proti občini Kranj v mesecu februarju vložili skupinsko tožbo. Menimo, da je načrtovana gradnja za to območje neprimerna in bi imela nedopustne posledice tako za kvaliteto bivalnega okolja (visoki gabariti - bloki umeščeni v obstoječe naselje stanovanjskih družinskih hiš, prekomerna gostota poselitve) kot za naravo Udin boršta. Gre za ozkogledno politiko, ki še nezavarovanih delov Udin boršta ne obravnava kot del celote, potrebne enovite zaščite, ampak jih, ironično, smatra kot enega najboljših prostorov za povečevanje občinske stanovanjske ponudbe.


Za povečevanje občinske stanovanjske ponudbe bi bilo primerneje uporabiti druge in okoljevarstveno manj občutljive lokacije, ki so v Kranju že na voljo. Sploh ob dejstvu, da ima občina Kranj v slovenskem merilu zelo visoko skupno površino degradiranih območij, na katere naj bi se pozidava po prostorski zakonodaji širila prednostno. A občina alternativnih lokacij v resnici ni iskala, ampak je predvsem sledila zasebnim interesom kapitala.


Lastnik zemljišč, na katerih je predvidena gradnja nove soseske, je Heta Asset Resolution (slaba banke nekdanje avstrijske Hypo banke), investitor pa podjetje Empirika d.o.o. - z letnim prometom 76 tisoč evrov in minimalnim osnovnim kapitalom 7.500 EUR. Na zadnji dan županovanja je Boštjan Trilar tudi podpisal pogodbo s podjetjem Mlaka West d.o.o. za izvedbo infrastrukture in se zavezal, da občina 8 let ne bo spreminjala sprejetega prostorskega načrta.


Da pa je pozidava Udin boršta na tem delu formalno sploh mogoča, pa gre pripisati dejstvu, da gre za gozdna zemljišča, ki so iz zavarovanega spominskega in krajinskega parka Udin boršt izključena. Izvirni greh je bil storjen že leta 1985 ob ustanovitvi parka Udin boršt, ko so bile njegove meje pri naselju Mlaka umetno pomaknjene proti zahodu. To zagotovo ni bilo storjeno zato, ker ta del gozda ne bi imel naravne vrednosti in ne bi bil vreden zaščite ali se kakorkoli razlikoval od preostalega, zaščitnega dela (to potrjuje tudi Strokovni predlog za zavarovanje Udin boršta, ki ga je po naročilu Ministrstva za okolje in prostor že leta 2009 izdelal Zavod za varstvo narave, a je vse do danes še vedno neupoštevan/nerealiziran), ampak naj bi občina v tem predelu že takrat načrtovala pozidavo in zato meje parka ni potegnila po naravni gozdni meji. Morda pred dobrimi tridesetimi leti to dejanje ni bilo sporno, drugače pa je to z današnjega gledišča, ko je zavedanje o nujnosti trajnostnega prostorskega načrtovanja in ukrepanja za ohranitev narave ter ekološkega ravnovesja vsak dan večje.


ZATO V PETICIJI ZAHTEVAMO, DA SE MEJE PARKA DOLOČIJO NA NOVO, SLEDEČ NARAVNEMU GOZDNEMU ROBU IN KOT JIH JE TUDI V STROKOVNEM PREDLOGU ŽE PODAL ZAVOD ZA VARSTVO NARAVE KRANJ. TAKO NAJ SE V ZAVAROVANO OBMOČJE VKLJUČI TUDI UMETNO IZVZET DEL GOZDA PRI NASELJU MLAKA IN RAZVELJAVI NJEGOVA NAČRTOVANA POZIDAVA.